Letalstvo in s tem tudi letalski šport in tehnična kultura imajo v Postojni bogato tradicijo.
Začetki organiziranega delovanja segajo v leto 1946 z ustanovitvijo »športno-letalskega društva »Ivan Turšič – Iztok« Postojna. Društvo je imelo svoj žig z napisom: Komisija »Tehnika in šport »Športno letalsko društvo Postojna». Začetniki današnjega aerokluba so bili modelarji, ki so delovali v okviru organizacije Ljudska tehnika. Istega leta so člani društva razmišljali o letenju in usposobitvi letališča v Rakitniku. Prvi poleti v Postojni so bili opravljeni že v letu 1947 na jadralnem letalu salamandra. V tem času so se člani tudi izpopolnjevali v različnih tečajih za vodenje modelarjev kakor tudi jadralnih pilotov v okviru Letalske zveze Slovenije in Jugoslavije.
Društvo je dobilo svoj prostor na Tržaški 21 v Postojni. Sledila so leta pionirskega dela tako na področju modelarstva, jadralnega letenja, padalskih skokov in leta 1950 začetek zgradnje letalskega hangarja na sedanji lokaciji pri Rakitniku.
V letih od 1950 do 1960 je Aeroklub Postojna dosegel svoj velik razvoj. V delo kluba se je vključilo veliko mladih, predvsem na področju jadralnega in motornega letenja ter padalstva. Razvoj letalstva je bil viden tudi v Postojni. S pomočjo Letalske zveze Slovenije in Jugoslavije se je letalski park v teh letih dopolnjeval z novimi letali, ki so nudila bolj kvalitetno šolanje, zagotavljanje športnih rezultatov in ne nazadnje v delo kluba se je vključevalo vedno več mladih tako iz Postojne kakor tudi iz ostalih krajev Primorske in Notranjske ter kar je najbolj pomembno: imenovan je bil upravnik letalske šole, ki je skrbel za redno šolanje vseh letalskih kadrov in predvsem varno letenje. To so leta, ko so člani aerokluba začeli z nastopi na raznih tekmovanjih republiškega in državnega ranga,kjer so dosegali različne značke kakovosti in športnih dosežkov. V tem času so letalci skrbeli in obnavljali svoje prostore, hangar ter dopolnjevali tehnično opremo, ki je bila potrebna za nemoteno in varno letenje.
Razvoj tehnike in letal je prinesel novi veter tudi v postojnski klub. Po dolgih letih lesenih jadralnih in motornih letal so se v klubu pojavila tudi prva plastična in kovinska letala. Prelomno leto je bilo 1978, ko so prvič organizirali padalsko prvenstvo Slovenije in predali svojemu namenu novo šolsko jadralno letalo blanik in kasneje več plastičnih visoko-sposobnih jadralnih letal. To so bila leta organizacije več republiških prvenstev, tako v padalstvu kakor tudi v motornem akrobatskem letenju. Ime Aerokluba Postojna se je pojavilo tudi na tekmovanjih – ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tedanji skupni državi. Ob doseganju športnih rezultatov pa so člani skrbeli tudi za obnovo in urejanje svojih prostorov in travnatih vzletno pristajalnih površin. Tako je bila sanirana meteorna voda na letališču, asfaltirana dovozna cesta in notranjost hangarja in še več vzdrževalnih del na zgradbah in okolici.
Po letu 1991, ko se je obnovil tudi letalski park motornih letal, je delo v klubu še bolj zaživelo. Z udeležbo na tekmovanjih tako motornih kot jadralnih pilotov so postojnski letalci dosegali tudi dobre rezultate na športnem področju. Regijsko povezovanje ljubiteljev letenja je utrdilo pomembno vlogo letališča Postojna in aerokluba na širšem notranjsko primorskem področju. To pa je tudi čas velikih adaptacij in novogradenj prostorov kluba. Tako je bila obnovljena streha hangarja, urejen prizidek in prostori letalske šole, nabavljena notranja oprema učilnice in uredjena zunanjost poslovnih prostorov. Omeniti velja tudi pomemben dogodek maja 1995, ko je bila na letališču Postojna osrednja prireditev ob obisku papeža Janeza Pavla II.
{gallery width=260 height=386 alignment=right-float padding=4}zgodovina/papez.jpg{/gallery}
Ob rednem vzdrževanju letalskega parka, pa se je na letališču razvijalo zagnano ljubiteljsko in hkrati strokovno poglobljeno prizadevanje za ohranitev pomebne tehnične dediščine, ki jo predstavljajo starodobna, pretežno lesena jadralna in motorna leta. Skupina članov »Oldtimer» je v svoji režiji obnovila nekaj klubskih ali drugje pridobljenih starih letal , ki so večinoma ponovno sposobna leteti in s tem morda nakazala začetek letalskega muzeja na postojnskem letališču. Na občasnih odmevnih in dobro obiskanih prireditvah postojnski letalci s sodelovanjem drugih slovenskih obnovljenih starodobnih letal predstavljajo letalsko zgodovino tudi širši javnosti.
Delo aerokluba po letu 2000 je bilo usmerjeno v izobraževanje novih članov pilotov predvsem na jadralnem področju in doseganju še boljših športnih rezultatov. Eden zadnjih velikih mejnikov v delovanju kluba je tudi novo motorno letalo citabria, ki ga je klub kupil v letu 2009 in je namenjeno predvsem vleki jadralnih letal. Leta 2010 je bilo v Postojni prvič v Sloveniji in Jugoslaviji organizirano vikend tekmovanje v jadralnem letenju, s ponovitvijo v letu 2011 pa je to že postalo tradicionalno in dobro obiskano 3-dnevno druženje slovenskih jadralnih pilotov.
Danes leti in dela v klubu veliko ljubiteljev letalstva ne samo iz Postojne, temveč tudi iz sosednjih občin notranjsko kraške regije in iz osrednje Slovenije. Z odprtjem meja v Evropi se postojnsko letališče in aeroklub uveljavljata tudi v turistično športnem pomenu.
Delovanje kluba v letih od 1945 do 2000 je podrobno in bogato dokumentirano predstavljeno v almanahu “55 let Aerokluba Postojna 1945-2000”, ki je izšel ob 55. letnici njegovega delovanja.
Fotoalbum različnih za klub pomembnih dogodkov.
