Fai 300 km trikotnik sem v tej sezoni poskušal odleteti že prej, vendar se je zaradi letenja v zavetrju moj poizkus končal na njivi. Takrat sem se odločil, da bom ta trikotnik raje poizkusil odleteti v Julijskih Alpah, kjer sem bil že kar nekajkrat in jih že kar dobro poznam.
Za nedeljo 16.6. sprva nisem planiral Fai trikotnika, ampak trikotnik Postojna-Gemona-Ratitovec-Postojna, vendar pa sva se kasneje z Mihom Premrlom dogovorila, da bova poizkusila odleteti Fai trikotnik z obratnimi točkami v Monte San Simeonu (približno 7km severozahodno od Gemone), na Begunjščici in v Koritnicah. Napovedano je bilo solidno vreme s šibkimi vetrovi jugozahodne in jugovzhodne smeri. Napovedan je bil dokaj kratek termični dan, saj naj bi zaradi neviht in prekrivanj dviganja razpadla že okrog štirih.
Vzletel sem že ob 10.50, kar je za naše razmere precej zgodaj. Odpel sem nad Počkom in takoj dobil metrsko dviganje, ki pa je po nekaj krogih razpadlo. Ker sva se z Mihom dogovorila, da bova letela skupaj, sem se namesto v smeri naloge odpeljal proti Javornikom. Tam se naredil nekaj krogov v dviganju, nato pa sem odšel proti Palškem jezeru, kjer je že odpel Miha. V dviganje sem prišel na njegovi višini, tako da sva skupaj zvrtela dviganje do baze, ki je bila na 1650 metrih (QNH). Miha je bolje centriral od mene, zato je iz dviganja prišel nekaj deset metrov višje. Skupaj sva splanirala proti Strmci, ki sem jo dosegel na 1200 metrih. Dobil sem manj kot meter dviganja, v katerem sem vztrajal do 1500 metrov. Miha, ki je bil višje, je že odšel proti Vipavski dolini in javil, da tam ni dviganj.
Ker nisem hotel ostati v Vipavski dolini, kot se mi je to že nekajkrat zgodilo, sem zmanjšal hitrost letenja in vsako dviganje zvrtel do baze. S takim načinom letanja mi je uspelo priti nad Golake, kjer sem dobil metrsko dviganje, v katerem sem prišel na 1900 metrov. Od tam naprej je bila proti Krnu »Kumulustrada«, ki pa ni najbolje držala. MacCready sem imel še vedno nastavljen na 1, saj sem hotel priti nad Mrzli vrh, kjer je ponavadi dobro dviganje.
Tudi tokrat me Mrzli vrh ni razočaral, saj me je tam čakalo dviganje s povprečno hitrostjo 1,7m/s. Žal je to dviganje vztrajalo le do višine 1800 metrov. Od tam sem se odpeljal na pobočje Krna, ki je solidno držalo. Tu sem naredil napako, saj sem namesto na Kobariški Stol odšel na Polovnik in s tem naredil ovinek. Menil sem, da Kobariški Stol ne drži prav dobro, saj nad njim ni bilo nobenega oblaka. Kljub vsemu pa je pobočje lepo prijelo in tako se brez vrtenja prišel do Gemone, kjer sem naredil nekaj osmic, nato pa splaniral do prve obratne točke, ki je bila na drugi strani doline. Na pobočje sem prišel 450 metrov nižje, na višini 1450 metrov.
Brez vrtenja sem prišel do Kobariškega Stola, iz kjer sem preskočil na Polovnik in kasneje na Krn. Iz Krna sem preskočil na Tolminski Kuk, kjer sem nameraval priti do baze oblaka in oditi proti Begunjščici. Ta odločitev se je izkazala za napačno, saj je bilo dviganje na Tolminskem Kuku še enkrat slabše kot pa na Krnu. Kljub temu sem v osmicah počasi nabiral višino in prišel do 2500 metrov. Od tu sem se podal proti Bohinju, kjer me je presenetilo dviganje s povprečjem 2,8m/s, ki sem ga zvrtel do baze na 2800 metrih. Od tu se preskočil na Stol, ki sem ga dosegel na 2200 metrih, približno 100 metrov pod bazo oblaka.
Obrnil sem točko na Begunjščici, med tem pa prišel do baze na 2300 metrih. Od tu sem direktno preskočil na Pokljuko, kar pa se je izkazalo za napačno odločitev. Moj prvotni plan je bil, da bi nad Pokljuko, kjer je bil lep kumulus, nabral višino za preskok čez Vogel proti Ajdovščini. Vendar pa ta oblak ni dal dviganja. Dviganje sem našel šele na južni strani Pokljuke, ko sem bil na 1650 metrih. Dviganje s povprečjem 1m/s sem zvrtel do 2500 metrov višine in se obrnil nazaj proti Debeli Peči, saj nisem bil prepričan, če bom uspel preskočiti Vogel. Nad Debelo Pečjo sem dobil 4-metrsko dviganje, kjer sem v treh krogih prišel do 2800 metrov. Od tu sem se pod kumulusi odpeljal mimo Triglava čez Veliko Špičje do Tolminskega Kuka, ki sem ga dosegel na 2700 metrih.
tu sem se zapodil na Golake, kjer sem pod lepim kumulusom dosegel višino 2100 metrov, kar mi je omogočalo dolet do Postojne. Na Podkrajem se je naredil izjemno razvit kongestus, pod katerim sem zaradi varnosti letel po robu in približno 50 metrov pod bazo. Na jugovzhodni strani kongestusa se je baza dvignila, zato sem zmanjšal hitrost in tako prišel na višino 2100 metrov, ki mi je omogočila končni dolet z 200 metri rezerve z nastavitvijo na MacCready 1,5. Kljub temu, da sem bil že v doletu, pa sem se na poti do zadnje obratne točke še ustavil v dviganju, saj je bila ura šele pol štirih in sem hotel še malo jadrati.
Po tistem, ko sem obrnil zadnjo točko sem si privoščil še dve uri in pol letališkega jadranja. Pristal sem nekaj minut pred šesto po sedmih urah letenja. S tem preletom sem zadovoljen, saj je bil to moj prvi napovedan Fai 300 km trikotnik. Zavedam se tudi, da sem naredil kar nekaj napak v taktiki in tehniki pilotiranja. Za največjo taktično napako se je izkazala poteza, ko sem se iz Stola zapodil na Pokljuko, namesto da bi se peljal po pobočju Stola in nato mimo Mežakle preskočil na Debelo Peč. Druga velika napaka je bil na nekaterih koncih prenizko nastavljen MacCready.
To sezono bom poizkušal odleteti še nekaj podobnih trikotnikov, poskusil pa bom odleteti tudi kakšen trikotnik, kjer bom letel po Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah.
Povezava do leta na OLC: https://www.onlinecontest.org/olc-3.0/gliding/flightinfo.html?dsId=7295595
