Primerjava DG 505 in Duo Discus

Teme povezane z jadralnim letenjem v klubu.

Moderatorji: MikePapa, Rolf, Pijo

Primerjava DG 505 in Duo Discus

OdgovorNapisal/-a MihaKos » Po Feb 23, 2015 1:07 pm

Našel sem moj 5 let star prevod tuje primerjave DG 505 in Duo Discus, ki je najbrž spet aktualen, odkar na tleh in v zraku občudujemo Matijino pridobitev. Je pa treba opozoriti, da je ta primerjava gotovo opravljena s starejšo verzijo Duo Discusa, ne z XL, kakršen je Matijin.

Primerjava: Duo Discus in DG 505

V našem klubu imamo dvoje dvosedežnih jadralnih letal: Duo Discus se uporablja za prelete, DG 505 pa je naše šolsko letalo, ki je l. 2001 nadomestilo starega ASK 21. Obe letali imata razpetino 20 m in nespremenljiv profil kril (sta brez zakrilc), torej sta uvrščeni v razred dvosedežnih letal / odprti razred.
Ta zapis ni pravi test, temveč le povzetek "na pamet", zato me, prosim, ne kamenjajte takoj.

Duo Discus

je od oblike krila naprej soroden svojemu enosedežnemu predhodniku Discusu. Ima močno naprej potisnjeno krilo v obliki več trapezov. Trup je enak kot pri Janusu.
Sestavljanje
Z uporabo klubske podpore pod krili gre sestavljanje dvema fantoma (seveda so tu mišljena tudi dekleta) hitro od rok in v 15 minutah je letalo sestavljeno. Konca kril sta snemljiva in brez njiju ima Duo razpetino 16,5 m. Na utrditvah koncih kril sta pritrjena ročaja Cobra, s katerima je dvigovanje krila zelo poenostavljeno in omogoča njegov dobro usklajen zasuk. Brez podpore lahko krilo dvigne ena oseba, vendar bolje dve (saj si lahko tudi mladi ljudje poškodujejo hrbtenico). Kot pri enosedežnih letalih Schempp-Hirth sta krili samonosilni in zaradi tega je treba nekoliko paziti, da obe dobro zdrsneta eno v drugo, ker je sicer nekaj težav pri sestavljanju, ljudi na koncih kril pa ni lepo predolgo obremenjevati (ali ubogih podpor pod krili).
Priključek višinskega krmila je tako enostaven kot pri enosedežnih letalih. Ena oseba lahko udobno namesti krmilo in ga pritrdi.
Namestitev baterije je potem le še formalnost.
Priključki za natakanje vodnega balasta v krila so nameščeni na njihovi zgornji strani in jih je možno z lahkoto odpreti z montažno navojno iglo ter natočiti vodo v integralne rezervoarje.
Repni rezervoar se napolni pri odstranjenem višinskem krmilu, v našem klubu s pomočjo sesalne črpalke v ročki in cevi, napeljane navzgor v rezervoar. Pravilno natrimanje je zelo pomembno za optimalni občutek med letom in doseganje optimalnih zmogljivosti.
Letenje in ergonomija
Zdaj pride končno bolj zanimiv del: kako pravzaprav leti Duo? Najprej je treba pripomniti, da nevzmeteno kolo gotovo ne predstavlja prednost pri aerovleku na slabših stezah ali trdih pristankih (kar je bilo doslej meni ali moji zadnjici hvalabogu prihranjeno), vendar mu to pomanjkljivost zlahka spregledamo, saj je Duo vendar letalo in ne roler, vendar se po mojem mnenju med drugim zaradi tega razloga ne obnese kot šolsko letalo.
Pri startu z vitlom Duo ni nagnjen k prevlečenju ali da bi počel kakšne druge neprijetne igrice. Kolo se uvleče z desno roko, kar pomeni preprijemanje, ki ni zelo prijetno.
V zraku je Duo zelo miren. Krmila so lahka in uspešno usklajena. Vendar je palica na sprednjem sedežu sorazmerno visoka. V kroženju ga je treba nekoliko »podpreti«, sicer pa je stabilen in občutljiv. Razgled s prednjega sedeža ni posebej dober vendar še zadovoljiv, velika pomanjkljivost pa je enodelni pokrov kabine zaradi zrcaljenja, zato je pogled z zadnjega sedeža naprej včasih otežen. Ni torej priporočljivo, da bi oseba na sprednjem sedežu imela snežno belo pokrivalo.
Vstopanje je zares udobno. Naslonjalo sedeža in pedali smernega krmila v sprednji kabini so nastavljivi tudi med letom, zato je udoben tudi za mene z dobrimi 190 cm in 85 kg, čeprav sem s temi merami gotovo že na zgornji meji. Naslonjalo za glavo, ki se spusti s pokrovom kabine, zaokrožuje udoben občutek sedenja.
Nasprotno se sedi na drugem sedežu res nizko, so pa tudi tam nastavljivi pedali in lepo naslonjalo za glavo. Kljub temu se na zadnjem sedežu po nekaj urah počutim res neudobno.
Jadralne zmogljivosti in polaro tu ne želim komentirati, vendar je treba reči, da so zelo dobre in omogočajo pravo zadovoljstvo tudi ali zlasti na hitrih preletih. Zagotovljeno je dovolj shranjevalnega prostora za pijačo in sendviče, zato tudi na daljših preletih ni pričakovati težave z oskrbo.
Vsak let pa se vendar konča mnogo prehitro in to pomeni ponovno izvlečenje kolesa, kar pa je možno le na sprednjem sedežu in to tudi ne govori v prid Duu kot šolskemu letalu. Zračne zavore prav gotovo niso takšne kot pri kakšnem LS 4, toda če ne letimo prehitro in obvladamo pristajanje je lahko pristanek natančen, vendar tudi ta majhen manevrski prostor ni v prid šolskemu letalu. Odlično podvozje omogoča na tleh dobro obvladovanje letala in ne predolgo vožnjo po pristanku.
Zaključek
Duo imam rad, ker je zelo prijeten za letenje in ima dobre zmogljivosti, čeprav me na zadnjem sedežu vedno boli zadnjica in zato raje sedim spredaj. Zrcaljenje pokrova kabine (le redko sedim zadaj) in zračne zavore, o katerih se vsi pritožujejo, lahko prenesem in celo slaba osna postavitev kolesa je kar v redu. Kakšen »turbo« tam zadaj najbrž ne bi bila slaba rešitev, vendar na žalost vsega ne moremo imeti.

DG 505

je – kot pri DG vedno poudarjajo – večnamensko letalo za akrobatsko letenje, šolanje in zmogljivo jadranje. Glede na razpetino kril obstojijo tri variante. Varianta s 17 m ima enostavne plastične zaključke, ki se privijejo na krilo in menim, da to izgleda precej smešno. Vendar ima že varianta z 18 m smotrne krilne zaključke, medtem ko ima 20 m varianta lepe krilne zavihke (winglets), zaradi katerih izgleda DG v primerjavi z Duo zelo elegantno. V našem klubu šolamo le z razpetino 20 m.
Sicer pa obstoji tudi DG z razpetino 22 m in z zakrilci, pa tudi motorizirana varianta.
Šolanje
Kot že omenjeno šolamo z DG od l. 2001, vključno z začetnim in izkušnje so prav dobre. Na začetku je bil sicer prisoten predsodek, da se z razpetino 20 m ne more dobro šolati, vendar se to ni potrdilo. V krogih učiteljev letenja lahko slišimo, da je ASK 21 gotovo boljši za šolanje, vendar ima DG dobre letalne lastnosti in je lahek za letenje. Toda o tem ne bi veliko razpravljal.
Dodatno lahko z njim vadimo tudi dobre prelete, saj ima DG zelo dobre letalne zmogljivosti in njegova večnamembnost omogoča, da so tudi občasni piloti deležni primernega veselja.
Sestavljanje
Enako kot pri Duo smo zasnovali krilno podporo, s pomočjo katere dvojica z lahkoto sestavi letalo. Brez te so potrebni štirje za vsako krilo (trije učenci, ki dvigajo in učitelj letenja, ki dirigira), pri čemer se mi osebno zdi DG težji. Tudi z malo vaje se še vedno dogaja, da se na nekaterih točkah sestavljanje zaplete. Omeniti je treba, da je pri spajanju kril zaradi pomanjkanja prostora v prtljažniku težko namestiti sornika z njunima vijačnima varovalkama, vse drugo pa je bolj enostavno. Dodatno ima DG prečni sornik, ki ga je treba vstaviti. Temu je namenjeno posebno orodje, ki se uporablja tudi za namestitev višinskega krmila. Druga igla je potrebna za sornik podaljška krila, ki mora biti povezan z zgornjo površino krila. DG nima lepih ročajev za dvigovanje kot Duo, vendar za to ni krivo letalo. Za višinsko krmilo sta potrebna dva velika človeka, ker je nameščeno res visoko, sama namestitev pa je enostavna. Rezervoarji za vodo se polnijo od spodaj z zatično pripravo tipa Gardena. Tudi pri šolanju imamo v repnem rezervoarju vedno nekaj vode, ker DG z močno težnjo "na nos" ne leti ravno lepo, pri samostojnem letenju pa je ta rezervoar vedno prazen.
Letenje in ergonomija
Pohvaliti velja namestitev treh svetlobnih diod (LED = Light Emitting Diode) na tabli z instrumenti, kot je videti na četrti sliki. Dioda na desni strani sveti, ko je napolnjen repni rezervoar, tista na levi pa je opozorilo o pritrjenem pomožnem repnem kolesu, ki ga krmilita magneta v trupu in na kolesu. Ne morem reči, kako verodostojno je to opozorilo, vendar se zanašam, da ne laže. Zaradi dvodelnega pokrova kabine je dodano še opozorilo, ki je neodvisno od električnega omrežja letala.
Pri vzletu mora biti trimer postavljen v nevtralni položaj. Za premikanje višinskega krmila je potrebna sorazmerno velika sila, kar ni ravno prijetno in je treba imeti močno roko v primerjavi s kakšnim enosedežnim letalom. Ročica za kolo je nameščena na levi strani in je lahko upravljiva, čeprav sem slišal druge govoriti, da so na sprednjem sedežu imeli težave, vendar lahko ročico premakne tudi sopotnik. Za upravljanje trimerja je majhna ročica na krmilni palici in kroglica na steni kabine, je pa precej težko upravljiva in nenatančna, čeprav je potrebno veliko trimanja zaradi sorazmerno velike sile na višinskem krmilu. Odzivanje krmil gotovo ni tako odlično kot pri kakšnem LS 7, vendar se na to hitro navadimo. Velika sila na krilcih je gotovo tudi posledica položaja sedenja, pri katerem nimamo najboljšega prijema palice. Nasprotno imamo na zadnjem sedežu zelo dolgo palico in od tu je DG prijetneje leteti. Spredaj se sedi oziroma bolje leži značilno DG-jevsko, kar je zelo udobno in vidimo lastne čevlje. Razgled je opojno dober. Celo dvo-metrski piloti imajo dovolj prostora. Tudi zadnji sedež je primeren za velike ljudi, vendar pedali niso nastavljivi in je možno le uravnavati višino sedenja z dvema pasovoma, kar pa po mojem mnenju ne zadošča. Zrcaljenje pokrova kabine ne povzroča nobenih težav in razgled je dober kljub širokemu naslonjalu za glavo v prednji kabini. Položaj pri sedenju je pokončen.
Pristajalno kolo je zelo veliko in dobro vzmeteno, zato zdrži tudi trše pristanke. Zračne zavore so zelo učinkovite in omogočajo strmo pristajanje.
Zaključek
Duo je glede zmogljivosti gotovo boljši kot DG, čeprav ne zelo veliko, pri čemer je položaj pri sedenju boljši in tudi veliki ljudje so v letalu zadovoljni. Ni sicer tako visoko občutljiv pri upravljanju in je nekoliko bolj lenoben kot Duo, vendar vedno zelo rad letim z DG, ki je tudi za šolanje tisočkrat boljši kot Duo, če smem to reči glede na to, da nisem učitelj letenja.
Kot pomanjkljivost je treba opozoriti, da smo imeli nekaj težav pri zapiranju pokrova kabine (pri novem letalu), pa tudi z rjo na sornikih že po krajšem času, kar pa so pri DG takoj odpravili.
So celo ljudje, ki raje letijo z DG-jem kot z Duo-m.

Lars Bones, 2003

Prevod iz nemščine: Miha Kos, Ljubljana, julij 2008
MihaKos
Imetnik zlatega C s tremi diamanti
 
Prispevkov: 208
Pridružen: Pe Mar 30, 2007 11:46 am
Kraj: Ljubljana

Re: Primerjava DG 505 in Duo Discus

OdgovorNapisal/-a MikePapa » To Feb 24, 2015 6:13 pm

Miha, preveč reklame delaš. Bo taka vrsta, da ne boš prišel na vrsto! :wink: :lol:
MikePapa
Imetnik zlatega C s tremi diamanti
 
Prispevkov: 601
Pridružen: Če Mar 29, 2007 3:31 pm
Kraj: Postojna


Vrni se na Jadralno letenje

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron
Fatal: Not able to open ./cache/data_global.php